15-1

Vrhovni Gospod je rekel: Obstaja večna smokva, katere korenine segajo navzgor, veje pa navzdol, listi pa so vedske himne. Kdor pozna to drevo, pozna Vede.

Razlaga: V tem verzu Krišna začne razlagati zgradbo duhovnega in materialnega sveta s pomočjo podobe večnega smokvinega drevesa. To drevo, katerega korenine segajo navzgor (v duhovni svet), veje pa navzdol (v materialni svet), simbolizira enotnost vsega, kar obstaja, in povezavo z Božanskim. Vedske himne, ki so kot listi drevesa, so vir znanja, ki pomaga razumeti to podobo in celotno resnično bistvo. Kdor razume simboliko tega drevesa, resnično razume Vede in duhovno znanje.

15-2

Veje tega drevesa, ki jih hranijo tri lastnosti materije, se razprostirajo navzgor in navzdol. Poganjki vej so čutni predmeti. Drevo ima tudi korenine, ki segajo navzdol in so povezane s sadovi človekovega delovanja v družbi.

Razlaga: V tem verzu Krišna nadaljuje z razlago podobe smokvinega drevesa. Veje drevesa, ki se razprostirajo navzgor in navzdol in jih hranijo tri lastnosti materije (dobrota, strast in nevednost), simbolizirajo različne ravni in izkušnje materialnega obstoja. Poganjki vej so čutni predmeti, ki mikajo dušo in jo vežejo na materialni svet. Drevo ima tudi korenine, ki segajo navzdol in simbolizirajo človekova dejanja in njihove posledice (karmo), ki vežejo dušo na materialni svet.

15-3

Prave oblike tega drevesa v tem svetu ni mogoče dojeti. Nihče ne more razumeti, kje se konča, kje se začne in kje je njegov temelj. Toda to močno ukoreninjeno drevo je mogoče posekati z orožjem nenavezanosti.

Razlaga: V tem verzu Krišna pojasnjuje, da pravega bistva materialnega sveta, ki ga simbolizira smokvino drevo, ni mogoče v celoti dojeti z omejenim človeškim zaznavanjem. Njegov začetek, konec in temelj ostajajo skriti. Vendar pa je to močno ukoreninjeno navezanost na materialni svet mogoče prekiniti z orožjem nenavezanosti, tj. z odrekanjem materialnim željam in navezanosti.

15-4

Potem je treba iskati tisto mesto, od koder se nihče več ne vrne, in se tam predati Vrhovnemu Gospodu, od katerega je vse izviralo in se razširilo od začetka časa.

Razlaga: V tem verzu Krišna kaže pot do duhovne osvoboditve. Po osvoboditvi navezanosti na materialni svet je treba iskati tisto duhovno resničnost, od koder se nihče več ne vrne v ciklus materialnega rojstva in smrti. V tej duhovni resničnosti se je treba predati Vrhovnemu Gospodu, od katerega je vse izviralo in se razširilo od začetka časa.

15-5

Tisti, ki so prosti ponosa, zmot in napačne družbe, ki razumejo večno, ki so se osvobodili materialne poželenja, ki so prosti dvojnosti sreče in trpljenja in vedo, kako se z jasnim umom predati Najvišji Osebi, dosežejo ta večni dom.

Razlaga: V tem verzu Krišna opisuje lastnosti, ki zaznamujejo človeka, ki je pripravljen doseči večni duhovni dom. Tak človek je prost ponosa, zmot in vpliva napačne družbe, razume večno naravo duše, se je osvobodil materialnega poželenja in je sposoben ohraniti mirnost tako v trenutkih sreče kot trpljenja. On ve, kako se z jasnim umom predati Najvišji Osebi – Bogu.

15-6

Tega Mojega najvišjega doma ne razsvetljujejo ne Sonce, ne Luna, ne ogenj in ne električna luč. Tisti, ki ga dosežejo, se nikoli več ne vrnejo v ta materialni svet.

Razlaga: V tem verzu Krišna opisuje svoj najvišji dom – duhovni svet, ki se razlikuje od materialnega sveta. Ni odvisen od materialnih virov svetlobe, kot so Sonce, Luna, ogenj ali elektrika. Samostojen je in napolnjen z duhovno svetlobo. Tisti, ki dosežejo ta dom, se nikoli več ne vrnejo v omejeni in trpljenja polni materialni svet.

15-7

Živa bitja v tem omejenem svetu so Moji večni delci. Zaradi omejenega življenja se močno borijo s šestimi čutili, med katerimi je tudi um.

Razlaga: V tem verzu Krišna razkrije, da so vsa živa bitja njegovi večni delci, kar pomeni, da imajo božansko iskro. Vendar pa se morajo, ko so v omejenem materialnem svetu, močno boriti s šestimi čutili (petimi čuti in umom), ki jih nenehno izpostavljajo željam in trpljenju.

15-8

Živo bitje v materialnem svetu prenaša svoje različne življenjske predstave iz enega telesa v drugega, kakor zrak prenaša vonjave. Tako pridobi eno telo in ga nato spet zapusti, da bi pridobilo drugo.

Razlaga: V tem verzu Krišna primerja transmigracijo duše iz enega telesa v drugo z zrakom, ki s seboj prinaša različne vonjave. Živo bitje, odvisno od svoje zavesti in želja, prehaja iz enega telesa v drugega in s seboj nosi vtise in izkušnje, nabrane v prejšnjih življenjih.

15-9

Živo bitje, ki tako pride v drugo grobo telo, pridobi določeno vrsto ušes, oči, jezika, nosu in občutka za dotik, ki so združeni okrog uma. Na ta način uživa določen sklop čutnih predmetov.

Razlaga: V tem verzu Krišna pojasnjuje, da živo bitje, ko se uteleši v novo telo, pridobi določeno vrsto čutnih organov – ušesa, oči, jezik, nos in občutek za dotik, ki so združeni okrog uma. S pomočjo teh čutil duša uživa določen sklop čutnih predmetov, ki ustrezajo njenemu novemu telesu in življenjskim okoliščinam.

15-10

Ne razsvetljeni ne morejo razumeti, kako lahko živo bitje zapusti svoje telo, niti kakšno vrsto telesa uživa pod vplivom lastnosti materije. Toda tisti, čigar oči so izšolane v znanju, lahko vse to vidi.

Razlaga: V tem verzu Krišna opozarja na razliko med razsvetljenim in ne razsvetljenim človekom. Ne razsvetljeni, ki jim primanjkuje duhovnega znanja, ne morejo razumeti procesa transmigracije duše – kako živo bitje zapusti eno telo in se uteleši v drugo, niti tega, kako uživa različna telesa pod vplivom lastnosti materije. Po drugi strani pa tisti, čigar oči so izšolane v duhovnem znanju, lahko vse to jasno vidi in razume.

15-11

Samospoznani praktiki duhovne discipline, ki si prizadevajo, lahko to jasno vidijo. Toda tisti, katerih um ni razvit in niso dosegli samospoznanja, ne morejo videti, kaj se dogaja, ne glede na to, kako zelo se trudijo.

Razlaga: V tem verzu Krišna poudarja, da samospoznani praktiki duhovne discipline, ki so odločni in se trudijo na duhovni poti, lahko jasno vidijo naravo duše in njeno interakcijo s telesom. Po drugi strani pa tisti, katerih um ni duhovno razvit in niso dosegli samospoznanja, ne morejo videti teh resnic, ne glede na to, kako močno se trudijo. To kaže na potrebo po notranji očiščevanju in duhovni praksi, da bi pridobili resnično razumevanje.

15-12

Sij sonca, ki razprši temo vseh svetov, prihaja od Mene. Prav tako sij lune in sij ognja prihajata od Mene.

Razlaga: V tem verzu Krišna razkrije, da je On vir vse svetlobe in energije. Sij sonca, ki razprši temo po vsem svetu, sij lune, ki sveti ponoči, in sij ognja, ki daje toploto in svetlobo – vse to prihaja od Krišne. Ta verz simbolično kaže na prisotnost božanske moči v vseh naravnih pojavih.

15-13

Vstopam v vsak planetarni sistem in z Mojo močjo se ti ohranjajo v svojih orbitah. Jaz postanem Luna in tako dajem življenjski sok vsem rastlinam.

Razlaga: V tem verzu Krišna nadalje pojasnjuje svoj vseobsegajoči vpliv na vesolje. On vstopa v vsak planetarni sistem in s svojo močjo jih ohranja v določenih orbitah ter tako zagotavlja stabilnost in red v vesolju. Prav tako postane Luna, ki daje življenjski sok zemeljskim rastlinam in tako spodbuja njihovo rast in razvoj.

15-14

Jaz sem prebavni ogenj v telesih vseh živih bitij in se združujem z izdihanim in vdihanim zrakom, da predelujem štiri vrste hrane.

Razlaga: V tem verzu Krišna razkrije svojo prisotnost v telesih vseh živih bitij kot prebavni ogenj, ki pomaga predelati različne vrste hrane. On se združuje z izdihanim in vdihanim zrakom, torej z življenjsko silo, da bi zagotovil prebavni proces in ohranil življenje.

15-15

Jaz sem v notranjosti vseh src in od Mene prihajajo spomin, znanje in pozaba. Jaz sem tisti, ki ga je treba spoznati s pomočjo vseh Ved, in Jaz sem v resnici sestavljavec Vedante in poznavalec Ved.

Razlaga: V tem verzu Krišna pojasnjuje, da prebiva v srcih vseh bitij in je vir spomina, znanja in pozabe. On je tisti, ki ga je treba spoznati s pomočjo vseh Ved – svetih spisov. On je sestavljavec Vedante, bistva Ved, in resnični poznavalec Ved, saj je duhovni začetek in cilj vsega, kar obstaja.

15-16

Obstajata dve vrsti bitij – propadljiva in nepropadljiva. V materialnem svetu so vsa živa bitja propadljiva, v duhovnem svetu pa se vsa živa bitja imenujejo nepropadljiva.

Razlaga: V tem verzu Krišna razlaga razliko med dvema vrstama bitij: propadljivimi in nepropadljivimi. V materialnem svetu so vsa živa bitja podvržena rojstvu, smrti in uničenju, torej so propadljiva. Po drugi strani pa so v duhovnem svetu vsa živa bitja večna in nepropadljiva, saj so osvobojena omejitev materije.

15-17

Poleg teh dveh obstaja še večje živo bitje, sam Bog, ki je prodrl v tri svetove in jih kot večni Gospod ohranja.

Razlaga: V tem verzu Krišna razkrije, da obstaja še višja realnost – sam Bog, ki je največji od vseh živih bitij. On je prodrl v vse tri svetove (materialni, subtilni in duhovni) in jih ohranja kot večni Gospod, ki je nad propadljivimi in nepropadljivimi bitji.

15-18

Ker sem onstran tega, onstran propadljivega in nepropadljivega, in ker sem največji, sem slavljen tako v svetu kot v Vedah kot ta Najvišja Osebnost.

Razlaga: V tem verzu Krišna potrjuje svojo transcendentno naravo, ki je nad propadljivimi materialnimi bitji in nepropadljivimi duhovnimi bitji. On je največji, zato je slavljen tako v svetu kot v Vedah kot Najvišja Osebnost, začetek in konec vseh stvari.

15-19

Tisti, ki Me brez dvoma pozna kot Najvišjega Gospoda, pozna vse. Zato, o potomec Bharate, Mi začne služiti iz vsega srca.

Razlaga: V tem verzu Krišna poudarja, da tisti, ki brez dvoma prizna Njega kot Najvišjega Gospoda, pridobi popolno znanje o vsem. Takšno priznanje vodi do pravega duhovnega služenja, ki prihaja iz vsega srca in je namenjeno samo Bogu.

15-20

O, brezgrešni, to je najbolj skrivni del vedskih spisov, ki sem ti ga zdaj razkril. Tisti, ki to razume, bo postal moder in njegovo prizadevanje bo popolno.

Razlaga: V tem verzu Krišna zaključuje petnajsto poglavje in nakazuje, da je Njegov nauk najbolj skrivni del vedskih spisov, ki razkriva najglobljo resnico o Bogu, duši in njunem medsebojnem odnosu. Tisti, ki resnično razume ta nauk, postane moder, njegovo prizadevanje na duhovni poti pa je kronano s popolnostjo – osvoboditvijo in enotnostjo z Božanskim.