1. Tako so bila dokončana nebesa in zemlja in vse njihovo vojaštvo.

Verz: Človek, ki je postal duhoven, se še naprej izpopolnjuje in si prizadeva za najvišje dobro.

Utemeljitev: "Nebo in zemlja" simbolizirata notranjo in zunanjo naravo človeka, ki sta dosegli duhovno harmonijo. "Dokončanje celotnega dela" pomeni doseganje notranje popolnosti.

2. In Bog je končal sedmi dan svoje delo, ki ga je delal; in sedmi dan je počival od vsega svojega dela, ki ga je delal.

Verz: Ko človek doseže najvišje dobro, se njegov notranji boj konča in vstopi v stanje duhovnega miru.

Utemeljitev: "Sedmi dan" simbolizira stanje duhovnega miru, v katerem se notranji boj konča. "Božji počitek" odraža doseganje harmonije in popolnosti.

3. In Bog je blagoslovil sedmi dan in ga posvetil, ker je v njem počival od vsega svojega dela, ki ga je Bog ustvaril in naredil.

Verz: To stanje duhovnega miru je sveto, saj izvira iz najvišje moči in človeku podarja resničen mir.

Utemeljitev: "Blagoslov in posvetitev sedmega dne" simbolizirata svetost stanja duhovnega miru in njegov pomen v človekovem življenju.

4. To je rodoslovje nebes in zemlje, ko so bili ustvarjeni, na dan, ko je Gospod Bog naredil zemljo in nebo,

Verz: Tako se oblikuje in razvija človek, ko išče najvišje dobro in duhovni mir.

Utemeljitev: "Izvor neba in zemlje" simbolizira proces človekove duhovne rasti in razvoja.

5. in vsak poljski grm še ni bil na zemlji in vsako poljsko zelišče še ni vzklilo, kajti Gospod Bog ni pustil dežja na zemljo, in ni bilo človeka, ki bi obdeloval zemljo.

Verš: Zunanja narava človeka je na začetku nezavedna in nerodovitna.

Utemeljitev: "Grm in trava" simbolizirata pomanjkljivosti človekove zunanje narave in pomanjkanje duhovne dobrote.

6. Toda para se je dvigala iz zemlje in napajala vso površino zemlje.

Verš: Iz človekove notranje narave se dviga duhovna moč, ki prečiščuje in oživlja njegovo zunanjo naravo.

Utemeljitev: "Meglica" simbolizira duhovno moč, ki se dviga iz človekove notranjosti in vpliva na njegovo zunanjo naravo.

7. Gospod Bog je oblikoval človeka iz prahu zemlje in mu vdihnil v nosnice dih življenja; in človek je postal živa duša.

Verš: Najvišja moč vdihne življenje v človekovo zunanjo naravo in ta se duhovno ozavesti.

Utemeljitev: "Ustvarjanje človeka iz prahu zemlje" simbolizira oživljanje človekove zunanje narave. "Vdihniti živo dušo" pomeni vstop duhovnega življenja v človeka.

8. In Gospod Bog je zasadil vrt na vzhodu v Edenu; in tam je postavil človeka, ki ga je oblikoval.

Verš: Človek je postavljen v duhovni raj, kjer lahko raste in se izpopolnjuje.

Utemeljitev: "Vrt v Edenu" simbolizira duhovni raj, kjer vladajo ljubezen in harmonija. "Vzhod" predstavlja najvišjo moč, ki je vir dobrega in resničnega.

9. Gospod Bog je dal vzkliti iz zemlje vsako drevo, prijetno na pogled in dobro za hrano; tudi drevo življenja sredi vrta in drevo spoznanja dobrega in zla.

Verš: V tem duhovnem raju rastejo drevesa, ki simbolizirajo duhovno resnico in dobroto.

Utemeljitev: "Drevesa" simbolizirajo duhovne resnice in duhovno dobroto. "Drevo življenja" predstavlja ljubezen do najvišje moči in bližnjega. "Drevo spoznanja dobrega in zla" simbolizira zmožnost razlikovanja med resnico in lažjo.

10. Reka je izvirala iz Edena, da bi napajala vrt; in od tam se je razdelila in postala štiri glavne reke.

Verš: Iz tega raja teče reka, ki simbolizira modrost.

Utemeljitev: "Reka" simbolizira modrost, ki izvira iz najvišje moči.

11. Ime prve je Pišon; ta obteka vso deželo Havila, kjer je zlato.

Verš: Prva reka simbolizira duhovno razumevanje, ki izvira iz ljubezni.

Utemeljitev: "Pison" simbolizira duhovno razumevanje. "Dežela Havila" odraža dušo, ki je sposobna dojeti duhovno resnico in dobroto.

12. Zlato te dežele je dobro; tam je tudi bdélij in kamen oniks.

Verš: V tem duhovnem razumevanju prebiva dobro in resnica.

Utemeljitev: "Zlato" simbolizira duhovno dobroto. "Bdelij in oniks" predstavljata duhovno resnico.

13. Ime druge reke je Gihon; ta obteka vso deželo Kuš.

Verš: Druga reka simbolizira razumevanje duhovnih vprašanj.

Utemeljitev: "Gihon" simbolizira razumevanje duhovnih vprašanj. "Dežela Kuš" simbolizira dušo, ki je sposobna dojeti duhovno znanje.

14. Ime tretje reke je Hidekel; ta teče proti vzhodu od Asirije. In četrta reka je Eufrat.

Verš: Tretja reka simbolizira zmožnost razlikovanja med dobrim in zlim. Četrta reka simbolizira duhovno znanje.

Utemeljitev: "Hiddekel" simbolizira sposobnost razlikovanja. "Asirija" odraža racionalni um. "Evfrat" simbolizira duhovno znanje.

15. Gospod Bog je vzel človeka in ga postavil v vrt Eden, da bi ga obdeloval in varoval.

Verš: Človeku je dovoljeno uživati v vseh dobrih stvareh, ki se nahajajo v duhovnem raju, vendar jih ne sme imeti za svoje.

Utemeljitev: "Obdelovanje in varovanje vrta" simbolizira človekovo odgovornost, da skrbi za svojo duhovno rast in razvoj, ne da bi pozabil, da vse dobro prihaja iz najvišje moči.

16. Gospod Bog je zapovedal človeku, rekoč: »Od vsakega drevesa v vrtu lahko prosto ješ;

Verš: Človeku je dovoljeno spoznavati duhovno resnico in dobroto.

Utemeljitev: "Uživanje sadja z vseh dreves v vrtu" simbolizira razodetje in sprejemanje duhovne resnice in duhovne dobrote.

17. ampak od drevesa spoznanja dobrega in zla ne smeš jesti, ker boš tisti dan, ko boš jedel od njega, zagotovo umrl.«

Verš: Človeku ni dovoljeno poskušati spoznavati duhovne resnice in dobrote samo z uporabo lastne moči in izkušenj.

Utemeljitev: Uživanje sadja z "drevesa spoznanja dobrega in zla" simbolizira poskus spoznanja duhovne resnice in dobrote le s pomočjo razuma in izkušenj. "Smrt" pomeni izgubo duhovnega življenja.

18. Gospod Bog je rekel: »Ni dobro, da je človek sam; naredil mu bom pomoč, primerno zanj.«

Verš: Človek sam ne more v celoti uresničiti duhovnega življenja, potrebuje povezavo z najvišjim dobrom.

Utemeljitev: "Osamljenost" simbolizira človekovo nezmožnost, da bi v celoti uresničil duhovno življenje brez povezave z najvišjo močjo.

19. Gospod Bog je oblikoval iz zemlje vsa poljska živali in vse ptice neba in jih pripeljal k človeku, da bi videl, kako jih bo imenoval; in kako bi človek imenoval vsako živo bitje, tako bi bilo njegovo ime.

Verš: Človek je obdarjen z zmožnostjo razlikovanja med različnimi duhovnimi stanji.

Utemeljitev: "Živali in ptice" simbolizirajo različna duhovna stanja, ki jih človek lahko loči.

20. Človek je dal imena vsem živini in pticam neba in vsem poljskim živalim; vendar za človeka ni bilo najdene pomoči, primerne zanj.

Verš: Čeprav je človek sposoben razlikovati med temi duhovnimi stanji, si še vedno prizadeva za povezavo z najvišjim dobrom.

Utemeljitev: Tudi če je človek obdarjen z zmožnostjo razlikovanja med duhovno resnico in lažjo, še vedno išče povezavo z najvišjim dobrom.

21. Gospod Bog je spustil globok spanec na človeka in ta je spal; in vzel je eno od njegovih reber in zaprl meso na njegovo mesto.

Verš: Človeku je dana sposobnost, da čuti in se zaveda svoje zunanje narave.

Utemeljitev: "Globok spanec" simbolizira človekovo stanje, ko je odprt za vpliv najvišje moči. "Rebro" simbolizira človekovo zunanjo naravo.

22. Gospod Bog je iz rebra, ki ga je vzel iz človeka, naredil ženo in jo pripeljal k človeku.

Verš: Človekova zunanja narava se oživi in poveže s človekovo notranjo naravo.

Utemeljitev: "Ustvarjanje ženske iz rebra" simbolizira oživljanje človekove zunanje narave in njeno povezavo z njegovo notranjo, duhovno naravo.

23. Človek je rekel: »To je zdaj kost iz mojih kosti in meso iz mojega mesa; imenovala se bo ženska, ker je bila vzeta iz moškega.«

Verš: Človek se zaveda enotnosti svoje zunanje in notranje narave.

Utemeljitev: "Kost od mojih kosti in meso od mojega mesa" simbolizira enotnost človekove zunanje in notranje narave.

24. Zato bo človek zapustil svojega očeta in svojo mater in se bo pridružil svoji ženi, in bosta eno meso.

Verš: Človekova notranja in zunanja narava tvorita enotnost.

Utemeljitev: "Moški bo zapustil svojega očeta in svojo mater" simbolizira ločitev človeka od prejšnjih duhovnih stanj. "Se bo držal svoje žene" simbolizira združitev z novim duhovnim stanjem.

25. Oba sta bila naga, človek in njegova žena, in se nista sramovala.

Verš: Človek, ki živi v skladu z duhovno resnico in dobroto, čuti notranji mir in harmonijo.

Utemeljitev: "Nagoto" simbolizira notranjo čistost in nedolžnost. "Sram" simbolizira zavedanje greha.